Zamrznjena stavka VSS

Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič in minister za visoko šolstvo Igor Papič sta v sredo podpisala delni stavkovni sporazum in s tem prekinila nadaljevanje več kot devet mesecev trajajoče stavke v visokem šolstvu. Sporazum rešuje neplačne zahteve sindikata, kot so ureditev položaja nekaterih ranljivih skupin zaposlenih, sobotno leto brez samonadomeščanja, sredstva za individualno raziskovalno delo, ureditev dela na daljavo in vnos pedagoških normativov v kolektivno pogodbo. Med drugim sporazum onemogoča faktorizacijo pedagoških ur. Najpomembnejša določila sporazuma predstavi predsednik VSS Gorazd Kovačič. 

IZJAVA

Pogajanja o dvigu plač v visokem šolstvu od maja potekajo ločeno v okviru krovnih pogajanj. V VSS so zapisali, da so tam v zadnjih tednih dosegli pomemben napredek in da imajo trenutno poleg zdravnikov najboljšo vladno ponudbo v celotnem javnem sektorju. V stavkovni sporazum so uspeli vključiti nekaj smernic za pogajanja o plačah. 

IZJAVA

Zaradi tega napredka so se, kot so zapisali, odločili, da dogovorjene neplačne rešitve spravijo na varno. Mnenja pa ne delijo člani Sindikata Univerze v Mariboru, ki so v javni izjavi zapisali, da je sporazum slabši od vseh do sedaj ponujenih predlogov in da se od podpisa ograjujejo. O razlogih smo se pogovarjale s podpredsednikom Sindikata Univerze v Mariboru Simonom Zupanom. Med drugim se ne strinjajo z določilom izhodiščnega 51. plačnega razreda za delovno mesto docenta. 

IZJAVA

Zupan je nadalje izpostavil problem plačne skupine J – nepedagoških strokovnih delavcev in delavk na univerzi. Njihova usoda je po besedah Zupana po podpisu sporazuma odvisna od nadaljnjih pogajanj z vlado. Sporazum po besedah Zupana ne upošteva plačnih minimumov, ki so jih na skupščini določili pred dobrim mesecem dni.

IZJAVA

Kovačič pojasnjuje, da sporazum nikoli ni imel možnosti, da bi uredil tudi dvig plač, ker se je vlada že ob svojem nastopu odločila, da se o tem ne bo dogovarjala s posameznimi sindikati, temveč centralno skupaj z reformo plačnega sistema.

IZJAVA

Nadalje so v Sindikatu Univerze v Mariboru opozorili na nedorečenost določil v sporazumu, ki se nanašajo na izvedbo vaj in na nejasnosti, povezane s honorarnim delom, sobotnim letom in sredstvi za izvajanje individualnega raziskovalnega dela.

IZJAVA

Sredstva za sobotno leto in individualno raziskovalno delo zagotavlja delodajalec – torej fakulteta, kar v praksi pomeni, da se na fakultetah, ki imajo več sredstev, obe dejavnosti izvajata, na članicah z manj sredstvi pa to pogosto ni mogoče. Kovačič pojasnjuje, da sporazum v finančnem delu zavezuje vlado, da bo zagotovila dodatna sredstva.

IZJAVA

Zupan je izpostavil tudi postopkovne pomisleke. Največji problem je po njegovem nekredibilnost vlade, ki je že večkrat prelomila svoje obljube. V Sindikatu Univerze v Mariboru si zato želijo, da bi bil sporazum konkretnejši, in opozarjajo na nerešena plačna nesorazmerja.

IZJAVA

Visokošolski sindikat Slovenije ima, če bi vlada kršila zaveze sporazuma, pravico do plačane stavke. V sindikatu so do 1. januarja 2024 zamrznili stavko, pri tem pa imajo na voljo vsa ostala sredstva sindikalnega boja, nadaljuje Kovačič.

IZJAVA